Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Duzu A Gyihova Alasevolɛ Die Di A?

Duzu A Gyihova Alasevolɛ Die Di A?

 Kɛ Gyihova Alasevolɛ la, yɛbɔ mɔdenle kɛ yɛbabɔ yɛ ɛbɛla kɛ Kilisienema yɛamaa ɔ nee mɔɔ Gyisɛse hilehilele nee ɛbɛla mɔɔ ye ɛzoanvolɛ ne mɔ bɔle la ayɛ ko. Edwɛkɛ ɛhye baha ninyɛne titili mɔɔ yɛdie yɛdi la anwo edwɛkɛ sikalɛ.

  1.   Nyamenle. Yɛsonle nɔhalɛ Nyamenle Tumivolɛ Bedevinli kokye ne, Bɔvolɛ ne mɔɔ bɛfɛlɛ ye Gyihova la. (Edwɛndolɛ 83:18, New World Translation; Yekile 4:11) Ɔle Ebileham, Mosisi, nee Gyisɛse Nyamenle.​—Adendulɛ 3:6; 32:11; Dwɔn 20:17.

  2.   Baebolo. Yɛdie yɛto nu kɛ Baebolo ne le Nyamenle edwɛkɛ mɔɔ ɔluale ye sunsum ne azo ɔvale ɔmaanle alesama a. (Dwɔn 17:17; 2 Timote 3:​16) Yɛ diedi ne gyi nuhua mbuluku 66 ne amuala mɔɔ yemɔ a le “Ngyekyeleɛ Dɛba” ne nee “Ngyekyeleɛ Fofolɛ” ne la azo. Professor Jason D. BeDuhn vale ngilehilenu mɔɔ fɛta la maanle wɔ mekɛ mɔɔ ɔhɛlɛle kɛ Gyihova Alasevolɛ “diedi nee bɛ nyɛleɛ gyi mɔɔ Baebolo ne ka amgba la azo, bɛnlimoa bɛnzi kpɔkɛ na bɛadwenle kɛ ɔwɔ kɛ Baebolo ne ka.” a

     Ɔwɔ nu kɛ yɛdie Baebolo ne amuala yɛto nu, noko yɛnle menli mɔɔ yɛfa nuhua edwɛkɛ ne kɛ mɔɔ bɛha ye ala la. Yɛze ye kɛ bɛhɛlɛle Baebolo ne foa bie wɔ sɛkɛlɛneɛ adenle zo na ɔnle kɛ yɛfa ɔ bo ɛdelɛ ne zɔhane ala.​—Yekile 1:1.

  3.   Gyisɛse. Yɛdi Gyisɛse ngilehilelɛ nee ye neazo nzi na yɛdi ye eni kɛ yɛ Ngoanedievolɛ yɛɛ Nyamenle Ara. (Mateyu 20:28; Gyima ne 5:​31) Ɔti, yɛle Kilisienema. (Gyima ne 11:26) Noko akee, yɛzukoa ye wɔ Baebolo ne anu kɛ Gyisɛse ɛnle Nyamenle Tumivolɛ Bedevinli yɛɛ Ngɛlɛlera biala ɛnle ɛkɛ mɔɔ Nsa-Ko ngilehilelɛ ne gyi zo a.​—Dwɔn 14:28.

  4.   Nyamenle Belemgbunlililɛ Ne. Ɛhye le arane mɔɔ wɔ anwuma, ɔnle debie mɔɔ wɔ Kilisienema ahonle nu a. Ɔbaragyinla alesama arane ne mɔ agyakɛ anu na yeamaa bodane mɔɔ Nyamenle lɛ maa azɛlɛ ne la ara nu. (Daneɛle 2:​44; Mateyu 6:​9, 10) Ɔbayɛ ɛhye kenle nsa ye ala, ɔluakɛ Baebolo ngapezo maa ɔda ali kɛ yɛde “mekɛ mɔɔ li awieleɛ” la anu.​—2 Timote 3:​1-5; Mateyu 24:​3-​14.

     Gyisɛse a le Nyamenle Belemgbunlililɛ ne mɔɔ wɔ anwuma la azo Belemgbunli a. Ɔbɔle ye tumililɛ ne abo wɔ 1914.​—Yekile 11:15.

  5.   Ngoanelielɛ. Bɛbalie yɛ bɛavi ɛtane nee ewule nu ɔlua Gyisɛse ɛkpɔnelɛ afɔle ne azo. (Mateyu 20:28; Gyima ne 4:​12) Kolaa na awie anyia afɔlebɔlɛ ɛhye azo nvasoɛ la, ɔwɔ kɛ ɔnyia diedi wɔ Gyisɛse anu na eza ɔkakyi ye ɛbɛlabɔlɛ na ɔmaa bɛsɔne ye. (Mateyu 28:19, 20; Dwɔn 3:​16; Gyima ne 3:​19, 20) Awie gyima zo a bɛbalua bɛanwu ye kɛ ye diedi ɛnle wulera a. (Gyemise 2:24, 26) Noko tɛ yɛ mɔdenlebɔlɛ a bamaa yɛanyia ngoane a​—“Nyamenle ɛlolɛ ne” a bamaa yɛanyia ye a.”​—Galeehyeama 2:16, 21.

  6.   Anwuma. Gyihova Nyamenle, Gyisɛse Kelaese, nee anwumabɔvolɛma mɔɔ bɛdi nɔhalɛ la wɔ sunsum nu ɛleka ne. b (Edwɛndolɛ 103:19-​21; Gyima ne 7:​55) Bɛbadwazo menli ekyi bie​—144,000​—bɛahɔ anwuma amaa bɛ nee Gyisɛse ali tumi wɔ Belemgbunlililɛ ne anu.​—Daneɛle 7:​27; 2 Timote 2:12; Yekile 5:​9, 10; 14:​1, 3.

  7.   Azɛlɛ. Nyamenle bɔle azɛlɛ ne kɛ ɔyɛ alesama aako dahuu. (Edwɛndolɛ 104:5; 115:16; Nolobɔvo ne 1:4) Nyamenle bayila menli mɔɔ bɛtie ye la; ɔbamaa bɛanyia kpɔkɛdelɛ kpalɛ nee dahuu ngoane wɔ paladaese azɛlɛ zo.​—Edwɛndolɛ 37:11, 34.

  8.   Ɛtane nee amaneɛnwunlɛ. Ɛhye mɔ bɔle ɔ bo wɔ mekɛ mɔɔ Nyamenle anwumabɔvolɛma ne anu ko dele atua la. (Dwɔn 8:​44) Bɛravɛlɛle anwumabɔvolɛ ɛhye “Seetan” nee “Abɔnsam” wɔ ye atuadelɛ ne anzi, ɔmaanle agyalɛma mɔɔ limoa la bokale ɔ nwo, na bɛ nyɛleɛ ne ɛmaa bɛ bo zo amra ɛlɛnwu amaneɛ. (Mɔlebɛbo 3:​1-6; Wulomuma 5:​12) Amaa Nyamenle aziezie kpalɛ nee ɛtane nwo edwɛkɛ mɔɔ Seetan maanle ɔdwazole la, yemaa ɛtane nee amaneɛnwunlɛ nwo adenle, noko ɔbamaa bɛara awieleɛ.

  9.   Ewule. Menli mɔɔ bɛwu la ɛnde ngoane nu. (Edwɛndolɛ 146:4; Nolobɔvo ne 9:​5, 10) Bɛnyɛ bɛ amumuyɛ wɔ hell senle nu.

     Nyamenle balua ewudwazo ne azo adunwue menli mgbe dɔɔnwo mɔɔ bɛwu la avi ewule nu. (Gyima ne 24:15) Noko akee, bɛbazɛkye menli mɔɔ bɛdwazo bɛ a bɛnrɛzukoa Nyamenle ndenle ne mɔ anwo debie la bɔkɔɔ mɔɔ bɛnrɛnyia ewudwazo nwo anyelazo biala a.​—Yekile 20:14, 15.

  10.   Abusua. Yɛdi Nyamenle mɔlebɛbo ngyinlazo mɔɔ fale agyalɛ nwo kɛ raalɛ nee nrenyia bayɛ ko na nla nu ɛbɛlatane ala a le debie mɔɔ bɛbahola bɛgyinla zo bɛabɔ ewole la azo. (Mateyu 19:​4-9) Yɛdie yɛdi bɔkɔɔ kɛ nrɛlɛbɛ edwɛkɛ mɔɔ wɔ Baebolo ne anu la boa maa ɔwie mbusua boɛ.​—Ɛfɛsɛsema 5:22–​6:1.

  11.   Yɛ ɛzonlenlɛ. Yɛnli meanubaka ne anzɛɛ ananze biala eni. (Mɛla ne 4:​15-19; 1 Dwɔn 5:​21) Ninyɛne titili mɔɔ yɛyɛ wɔ yɛ ɛzonlenlɛ nu la a le ɛhye mɔ:

  12.   Yɛ ahyehyɛdeɛ ne. Bɛhyehyɛ yɛ nu bɛyɛ yɛ asafo ngakyile, mgbanyima eku bie a nea asafo ko biala azo a. Noko akee, mgbanyima ne mɔ ɛnle ɛsɔfo ekpunli yɛɛ bɛndua bɛ kakɛ. (Mateyu 10:8; 23:8) Yɛndua taete yɛɛ yɛnlielie collection wɔ yɛ ayia ne mɔ abo. (2 Kɔlentema 9:7) Yɛfa ndoboa mɔɔ vi ahonle nu la a yɛboa yɛ gyima ne a.

     Neazo Eku Ne le Kilisienema ekpunli ekyi mɔɔ bɛnyi sunsum nu, bɛyɛ gyima wɔ yɛ ewiade amuala gyima ne ati na bɛfa adehilelɛ bɛmaa Gyihova Alasevolɛ mɔɔ bɛwɔ ewiade amuala la.​—Mateyu 24:45.

  13.   Yɛ koyɛlɛ. Yɛyɛ ko wɔ yɛ diedi ne anu wɔ ewiade amuala. (1 Kɔlentema 1:​10) Eza yɛbɔ mɔdenle kɛ yɛnrɛyɛ menli mu nyeyenu ɔlua ɛleka mɔɔ bɛvi, abusua mɔɔ bɛvi nu, bɛ kɔla anzɛɛ gyinlabelɛ mɔɔ bɛlɛ la. (Gyima ne 10:34, 35; Gyemise 2:4) Yɛle ko ɛdeɛ noko awie biala lɛ adenle si ɔ ti anwo kpɔkɛ. Dasevolɛ ko biala gyinla ye adwenle ne mɔɔ yeva Baebolo ne yetete ye la azo si ɔ ti anwo kpɔkɛ.​—Wulomuma 14:​1-4; Hibuluma 5:​14.

  14.   Yɛ nyɛleɛ. Yɛbɔ mɔdenle kɛ yɛbala ɛlɔlɛ mɔɔ angomedi ɛnle nu la ali wɔ yɛ nyɛleɛ nu. (Dwɔn 13:34, 35) Yɛkpo nyɛleɛ biala mɔɔ ɛnzɔ Nyamenle anye, le kɛ mogya mɔɔ bɛfa bɛdi gyima wɔ adenle ɛtane zo la, ɔti yɛnlie mogya. (Gyima ne 15:28, 29; Galeehyeama 5:​19-​21) Yɛkulo anzodwolɛ yɛɛ yɛnva yɛ nwo yɛnwulowula konle nu. (Mateyu 5:9; Ayezaya 2:4) Yɛbu arane mgbanyima mɔɔ bɛwɔ ɛleka mɔɔ yɛde la na yɛdi bɛ mɛla mɔɔ ɛntia Nyamenle mɛla ne mɔ la azo.​—Mateyu 22:21; Gyima ne 5:​29.

  15.   Yɛ nee awie mɔ avinli agɔnwolɛvalɛ. Gyisɛse hanle kɛ: “Kulo ɛ gɔnwo kɛ ɛ nwo.” Eza ɔhanle kɛ Kilisienema “ɛnle ewiade ne afoa.” (Mateyu 22:39; Dwɔn 17:16) Ɔti, yɛbɔ mɔdenle ‘yɛyɛ kpalɛ yɛmaa menli kɔsɔɔti,’ noko yɛnva yɛ nwo yɛnwulowula maanyɛlɛ yɛɛ ɛzonlenlɛ gyɛne nu. (Galeehyeama 6:​10; 2 Kɔlentema 6:​14) Noko akee, yɛndendɛ yɛntia kpɔkɛ mɔɔ awie mɔ si wɔ ɛhye mɔ anwo la.​—Wulomuma 14:12.

 Saa ɛlɛ ninyɛne mɔɔ Gyihova Alasevolɛ die di la anwo kpuya bieko a, ɛbahola wɔagenga yɛ nwo edwɛkɛ wɔ yɛ wɛbsaete ne azo, wɔavɛlɛ yɛ ɔfese ne mɔ anu ko, wɔahɔ yɛ ayia ne bie wɔ Belemgbunlililɛ Asalo mɔɔ bikye wɔ la anzɛɛ wɔabiza Dasevolɛ mɔɔ bikye wɔ la.

a Nea Truth in Translation, mukelɛ 165.

b Bɛvuandi anwumabɔvolɛ atisesebɛma bɛvi anwuma, ɔnva nwo kɛ bɛtɛbɔ sunsum nu ɛleka la.​—Yekile 12:​7-9.